Izdelke iz gume srečujemo na vsakem koraku modernega življenja; od pnevmatik do avto delov in industrijskih gumijastih cevi, talnih oblog, uporaba v prehrambene in medicinske namene, sredstva za lepljenje… izdelke iz gume najdemo res povsod.
V svetovnem merilu je vsako leto proizvedenih, prodanih in uporabljenih 25 milijonov ton naravne in sintetične gume. Zaradi rasti svetovnega gospodarstva in pospešene industrializacije gospodarstev v vzponu, je povpraševanje po gumi in izdelkih iz gume vedno večje.
Naravni kavčuk je najstarejši tip gume, a še vedno predstavlja 40% celotne proizvodnje, kar nanese približno deset milijonov ton na leto, povpraševanje pa še raste. Naravna guma se pridobiva iz kavčukovih dreves, najvel iz Hevea Brasiliensis, ki raste v Južni Ameriki.
Naravni kavčuk kot his-cis poli-izopren najdemo v naravi. V vzorcu naravne gume je približno 94% poli-izoprena, preostanek pa sestavljajo smole in beljakovine, v malih vrednostih pa tudi pepel, umazanije in voda. Prav zaradi smol in beljakovin ima naravna guma prav posebne lastnosti.
Glavne proizvajalke naravnega kavčuka so Tajska, Indonezija, Malezija, Indija, Vietnam in Kitajska. Omenjenim se kot pomemben akter med državami proizvajalkami približuje območje zahodne Afrike. Naravni kavčuk je bil prvotno predelan v granulat, npr Ribbed Smoked Sheets (RSS) s številkami od 1 do 5 ter Brown in Pale Crepes. Sistem Technically Specified Rubber (TSR) so uvedli v Maleziji približno 50 let nazaj z namenom merljivosti lastnosti, ki jih ima guma. TSR granulati kot so SMR-10, SIR-20 in SVR-CV60 v grobem predstavljajo 80% svetovne proizvodnje in uporabe.
Sintetično gumo so prvič izdelali v Nemčiji sredi 20. stoletja. Sintetični granulati sedaj predstavljajo večino povpraševanja po gumi. Sintetično gumo dobimo s polimerizacijo monomerov, največkrat stirena in butadiena. V tem primeru dobimo gumo stiren butadien (SBR) ozroma poli-butadien (BR). Nadaljni razvoj je omogočil tudi uporabo etilen in propilena, iz katerih pridobimo EPDM. Drugi tipi sintetičnih gum so butil oziroma pravilneje izobutilen izopren guma, ki ga z dodajanjem halogenih elementov kot sta klor in brom, modificiramo v klorobutil in bromobutil, ki ju poznamo pod skupnim imenom halobutili in nitrili (akrilonitril butadien). Obstaja tudi sintetična verzija naravne gume, ki se imenuje polizopren.
Sintetično gumo pridobivajo po celem svetu, največje proizvajalke pa so Kitajska, Združene države Amerike, Japonska, Južna Koreja in Nemčija.
Področja uporabe tako naravne kot sintetične gume segajo od pnevmatik in obnavljanja le-teh do lepilnih trakov in etiket, gumijastih talnih oblog, industrijskih gumijastih cevi, tesnil, antivibracijskih sistemskih komponent, farmacevtskih izdelkov, rokavic iz lateksa, kondomov, katetrov, ter številnih drugih izdelkov.
| Tip | Prednosti | Omejitve | Tipične aplikacije |
| Naravni kavčuk | Široka paleta trdote Zelo močan Dober "compression set" Dobra odpornost na anorganske kemikalije | Pomanjkanje odpornosti na olja in organske tekočine Maksimalna temp. 75 - 100°C Slabo odporen na ozon. | Tesnenje in blaženje sunkov Transportni trakovi Pnevmatike za motorna vozila |
| EPDM | Guma z najboljšo vodoodpornostjo Zelo inertna struktura Stabilna skozi daljše obdobje Zelo dobra vremenska odpornost Enostavna za kompaundiranje in predelavo | Ni odporna na olja in derivate le the Relativno slab compression set | Avtomobilski vremenski trakovi Tesnenje oken in vrat Avtomobilske cevi (ni za gorivo) |
| SBR | Dobra fizična trdnost Odpornost proti trganju in obrabi | Slaba odpornost na olja in vremenske pojave | Nemehanske visoke volumski izdelki Podplati in avto pnevmatike |
| Polibutadien | Dobra odpornost proti obrabi Nizka temperatura posteklenitve Visoka odpornost | Slaba odpornost na ozon | Pnevmatike Transportni trakovi Modificiranje polistirena in ABS-a |
| Butil Isobutilen Isopren | Najboljša guma za nepropustnost Dobre upogibne lastnosti Odpornost na ozon | Slaba odpornost na obrabo | Pnevmatike - obloge in zračnice Krovstvo Dodatki za goriva in maziva |